V središču mesta, na Erjavčevi cesti 1, domuje Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, ki je naša osrednja gledališka ustanova. Stavbo so med letoma 1909 in 1911 po načrtih dunajskega arhitekta Alexandra Grafa zgradili nemški prebivalci Ljubljane. V njej je namreč začelo delovati nemško gledališče, ki pa se ni dolgo obdržalo. Oblasti so ga ukinile med prvo svetovno vojno in v stavbi uredile kinodvorano. Po vojni, natančneje leta 1919, se je v stavbo preselila ljubljanska drama, ki se je takrat imenovala še Kraljevo gledališče, se pozneje preimenovala v Narodno gledališče, med drugo svetovno vojno v Državno gledališče v Ljubljani, po drugi vojni pa se je ansambel združil s Slovenskim narodnim gledališčem na osvobojenem ozemlju, ki je deloval v Beli krajini, ter dobil današnje ime. Del ansambla SNG Drame je bila skoraj trideset let tudi pesnica in igralka Mila Kačič.

Ustvarila je več kot 120 gledaliških vlog in napisala pet knjig pesmi, verjetno pa jo večina Slovencev pozna po humornih vlogah npr. poštarske uradnice v Vesni in sosede Merklinke v filmu To so gadi. Njen uspeh v komičnih vlogah je v popolnem nasprotju z njeno življenjsko usodo, ki so jo zaznamovale številne izgube in trpljenje. Rodila se je namreč kot nezakonska hči otroške vzgojiteljice Ljudmile Kačič in bogatega privatnika Herberta Mahra. Ker je bila zveza njenih staršev za rodbino Mahrovih sporna, saj sta prihajala iz popolnoma različnih družbenih stanov, so jo njeni stari starši dali v rejo. V rejniški družini ji ni bilo lahko in že zelo zgodaj se je morala osamosvojiti. Po končani osnovni šoli se je šolala na meščanski šoli, pozneje pa je študirala solopetje in dramsko igro na Državnem konservatoriju v Ljubljani. Leta 1941 je postala članica opernega zbora in tam ostala vse do konca vojne. V tem času je nastopila v kar dvainštiridesetih opernih produkcijah. Po vojni je vstopila v ansambel ljubljanske Drame, kjer je bila zaposlena vse do upokojitve.