Josip Vandot
Kranjska Gora, kip Kekca, pisateljeva rojstna hiša in njegova spominska soba
Pravzaprav je vseeno, s katerega konca se podamo na obhod po točkah Josipa Vandota v Kranjski Gori. Recimo, da nam je bolj pri roki s parkirnega prostora pred hotelom Lek na zahodnem koncu mesta, od koder je le nekaj korakov do parka s kipom Kekca beograj- skega kiparja Nebojše Mitrića. Od tod je dobrih 200 metrov naprej proti središču pisateljeva rojstna hiša z avtorjevim doprsnim kipom in naslednjimi verzi na spominski plošči: »Tukaj rodil se je Josip Van- dot, / pisal je knjige za mladi rod. / Živ ohranili mu bodo spomin / Kekec in Mojca in Kosobrin.«
Josip Vandot je bil deseti od ducata otrok v družini. Otroštvo je preživel v domačem kraju, v šole pa je moral od doma. Po maturi v Novem mestu je opustil misel na nadaljnji študij in – po zgledu svoje- ga očeta železničarja – sprejel mesto uradnika pri železnici. Službeno so ga prestavljali iz kraja v kraj (Št. Vid ob Glini, Litija, Postojna, Trst, Gradec, Sisak, Slatina – Radenci, Pragersko), tako da je najprej sam, po poroki pa z družino spoznal Koroško, Primorsko, Štajersko in Hrvaško. Službe ni imel rad in se je že po 17 letih upokojil, se usta- lil v Ljubljani in se posvetil pisateljevanju. Pred vojno se je družina preselila v Maribor, kjer so jih Nemci ob okupaciji zaprli in izselili na Hrvaško ter naprej v Bosno in požgali njegovo bogato knjižni- co. Umrl je ob zavezniškem bombardiranju kraja Trnjanski Kuti pri Slavonskem Brodu. Pokopan je na ljubljanskih Žalah (oddelek 14B, vrsta 14, grob 1).
Skoraj vse, kar je Josip Vandot napisal, je za otroke. Pisateljsko pot je začel z otroškimi pesmimi, izrazito vzgojnimi črticami, s knjižnimi ocenami in študijami o mladinski literaturi, poznan pa je po daljši mladinski planinski pripovedi s pravljično tematiko, tematiko divjih lovcev in pastirskega življenja. Jedro njegovega mladinskega pisanja je med 1918 in 1924 v reviji Zvonček objavljena serija planinskih pripo- vedi o 8 do 10 let starem fantiču Kekcu (Kekec na hudi poti, Kekec na volčji sledi, Kekec nad samotnim breznom). V knjižni obliki je za njegovega življenja izšla poleg zgodovinske povesti Prerok Muzelj (1939) samo prva od Kekčevih povesti (Kekec iz naših gora, 1936), po vojni pa so bile planinske pripovedke o Kekcu obilno ponatiskovane, prevajane, dramatizirane in ekranizirane. Leta 1951 so posneli prvi slovenski otroški celovečerni film Kekec (nagrajen je bil z beneškim levom), 1963 pa prvi slovenski barvni film (Srečno, Kekec!). Tretji film ima naslov Kekčeve ukane (1968). Vse je režiral Jože Gale, sce- narist pa je bil pri prvem Frane Milčinski – Ježek, pri zadnjih dveh pa Ivan Ribič. Trilogija o Kekcu je bila prirejena za slikanico, ob filmu sta postali popularni Kekčevi otroški popevki, po njem so poimenovali slovenski in srbski otroški časopis, filmskonagrado, pašteto …
Kekec je veder pastirček, ki rešuje svojo otroško prijateljico iz rok divjih lovcev, divjih mož in žena (Bedanca, Prisanka, Škrlatice, Pehte). Pri tem ga ujamejo, a z zvijačnostjo, pogumom in pomočjo zvestega psa vedno znova pobegne in celo dobi kako čudodelno zdravilo za svoje bližnje. Pogum- nega Kekca je v naslednjih Vandotovih povestih (Leš v zameni, Romanje naše Jelice, Kocljeva osveta, 1925/27) nadomestil malo starejši in manj poznani junak Kocelj. Pravljično fantastiko je Van- dot omejil z opisom težkega socialnega položaja bajtarskih otrok na vasi, ki morajo kot desetniki v rejo ali pastirsko službo v tuje družine, in z idilič- nimi popisi planinske narave. Filmske adaptacije so brez tega socialnega sporočila, ohranile in poudari- le so samo planinsko idiliko. MH
* 15. 1. 1884, Kranjska Gora
† 11. 7. 1944, Trnjanska kuta (Hrvaška)
Od rojstne hiše (Podbreg 2) dalje skozi center po 400 metrih pot pripelje do Liznjekove domačije na Borovški cesti 63, ki jo upravlja Gornjesavski muzej Jesenice (04/588 19 99; odprto od torka do sobote od 10. do 18. ure, v nedeljo do 17. ure, od 1. 11. do 30. 4. pa malo krajši čas, vstopnina od 1,7 do 2,5 evra) in kjer je v kleti stalna razstava o Vandotovem življenju in delu.