Slovenska pisateljska pot je rastoči trajnostni projekt Društva slovenskih pisateljev (DSP), ki oživlja bogato zapuščino slovenske besede in jo kot literarno dediščino nazorno povezuje v sodobno doživljajsko zgodbo o pisateljih na posameznih lokacijah poti, namenjenim obiskovanju, spoznavanju, učenju, predvsem pa uživanju literarnega izročila, vezanega na posamezno krajino.

Tako iz mikrolokacij posameznih rojstnih hiš in domačij literatov (104 trenutno) ali z njimi povezanih znamenitosti, nastaja in raste vseslovenska pot, ki vključuje tudi področja v Avstriji in Italiji – tam, kjer so živeli in ustvarjali slovenski pesniki in pisatelji.

Ali Soča ob izlitju v Jadran še nosi spomin na svoj izvir v Alpah? Ali se v njej še preliva »temna višnjevost višav«, kakor bi rekel njen pesnik Simon Gregorčič? Ko »leze trudno in počasi«, ko njen tek ni več živahen in ne »legak, ko hod deklet s planine«? Ali posnema tudi človek s svojim hodom skozi življenje tek rek? Se kakor živa voda ne prebija skozi tesni, zavija in plavi, se umika in poplavlja, ponika in vre …? Se ne ozira nazaj k svojemu viru, kjer je že kot komaj rojeni človek iskal besedo, besedo svojih prednikov in domačije? Pisatelji zmeraj sanjajo »srečno drago vas domačo«: kot Prešeren sanjajo o rodnih krajih, kjer je začela rasti njihova duhovna hiša. Tovorili so jo s sabo kakor polž svojo hiško, odklepali so v njej radodarno kaščo narodnega jezika.